Posojila v švicarskih frankih so pred leti predstavljala zelo privlačno možnost za kreditojemalce. Takšni krediti so imeli ugodne obrestne mere in stabilne valute. Vsakdo, ki je želel imeti nižje stroške obresti, se je o takšnem kreditu pozanimal in ne malokdo ga je tudi vzel. Žal pa je kasneje švicarski frank rastel, kar je povzročilo številne težave, ker so se dolgovi v tej valuti močno povečali. To je negativno vplivalo na številna gospodinjstva v več evropskih državah, med drugimi tudi v Sloveniji.
Zakaj švicarski frank?
Švicarski frank je znan predvsem po tem, da je ena najbolj stabilnih svetovnih valut. Zato je zelo privlačen za številne tuje investitorje in posojilojemalce, ker so banke lahko ponudile ugodna posojila v frankih, ko je bilo obdobje nizkih obrestnih mer. Ker je bila obrestna mera dosti nižja kot za posojilo v lokalnih valutah, je to ustvarilo vtis večje dostopnosti stanovanjskih kreditov.
Ta privlačnost posojila v švicarskih frankih je obljubljala nižje mesečne obroke za kreditojemalce, ki so verjeli, da bo stabilnost franka ostala močna. Če bi švicarski frank celo padel, bi to omogočilo še dodatne finančne koristi. Nepričakovano pa se je zgodilo ravno obratno.
Nenadzorovana rast vrednosti franka
Politika fiksnega tečaja, ki jo je centralna banka ukinila leta 2015, je do takrat umetno omejevala vrednost švicarskega franka v primerjavi z evrom. Ukinitev fiksnega tečaja je imela za posledico to, da je švicarski frank dramatično zrastel. To je seveda podražilo vsa posojila, ki so bila vzeta v tej valuti. Vsi, ki so uživali manjše mesečne obroke, so nato čez noč imeli drage kredite. Kreditojemalci so vračali veliko več denarja, kot so si ga izposodili, to pa je povzročalo številne finančne stiske in celo bankrote.
Zaradi valutnega tveganja, je dvig vrednosti franka vplival na mesečne obroke. Dolgovi kreditojemalcev so naraščali, ne glede na to, da so redno odplačevali obroke.
Pravne bitke in rešitve
Posledice takšnih dogodkov, so privedle do številnih tožb. V več državah, tudi v Sloveniji, so kreditojemalce tožili banke, da naj bi bili pogoji posojil nepošteni. Banke naj ne bi ustrezno informirale kreditojemalce o valutnem tveganju, ki ga takšna posojila prinašajo. Sodišča so odločila različno, tudi v prid kreditojemalcev, kar je privedlo do sprememb pogojev ali vračila preplačanih zneskov.
Nekatere države so na podlagi teh tožb in težav sprejele novo zakonodajo, ki je olajšala položaj kreditojemalcev.
Sklep
Posojila v švicarskih frankih, ki so se sprva zdela ugodna rešitev, so se zaradi rasti vrednosti franka izkazala za tvegan in drag posel. Kreditojemalci, ki so se zanašali na stabilnost valute, so se soočili z visokimi finančnimi bremeni in pravnimi bitkami. Ta primer jasno kaže na pomen dobrega razumevanja valutnih tveganj in previdnosti pri odločanju o posojilih v tujih valutah.