Nov Zakon o zaščiti prijaviteljev in pomen zaščite prijaviteljev

S koncem februarja 2023 je začel veljati nov Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja zaščito posameznikov, ki prijavijo kršitve v svoji delovni okolici. Preberite si več uporabnih informacij na to temo. Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša pomembne ukrepe za zaščito »žvižgačev«, ki razkrivajo informacije o nepravilnostih in kršitvah predpisov v Republiki Sloveniji. Ne glede na to, ali gre za zasebni ali javni sektor, novi zakon zagotavlja zaščito prijaviteljem ter nalaga nove obveznosti organizacijam v obeh sektorjih. Zakon prepoveduje diskriminacijo posameznikov, ki prijavljajo kršitve, in zahteva, da vsi subjekti z več kot 50 zaposlenimi vzpostavijo mehanizme za zaščito prijaviteljev.

 

zakon o zaščiti prijaviteljev

Roki za vzpostavitev prijavnih poti

Delodajalci, ki morajo po novem zakonu vzpostaviti zaščitne mehanizme za prijavitelje, morajo to storiti v določenih rokih. Podjetja s številom zaposlenih med 50 in 249 so morala prijavne poti vzpostaviti do 17. decembra 2023. Za organizacije, ki zaposlujejo 250 ali več delavcev, ter za zavezance v javnem sektorju, pa je rok 90 dni od uveljavitve zakona, kar je pomenilo do 23. avgusta 2023. Prijavitelji so tisti, ki poročajo o nepravilnostih ali kršitvah, za katere menijo, da se dogajajo v njihovi organizaciji. Pogosto jih motivira želja po zaščiti javnega interesa. Ključno je, da prijavitelji uživajo zaščito in ohranijo anonimnost, saj to zagotavlja njihovo varnost. Novi Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša pomembne spremembe na področju zaščite prijaviteljev in ohranjanja njihove anonimnosti, kar je bistveno za spodbujanje poročanja o kršitvah ter za izboljšanje moralnih in etičnih standardov znotraj organizacij.

Integriteta in zaščita v organizacijah

V različnih organizacijah, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, se lahko pojavijo nezakonite dejavnosti, zlorabe integritete in kršitve zakonodaje. Te nepravilnosti se lahko kažejo v različnih oblikah kot so korupcija, goljufije, poslovne napake ali malomarnost. Če se takšni problemi ne obravnavajo, lahko resno škodujejo javnemu interesu. Posamezniki, ki so v organizaciji ali povezani z njo, so pogosto prvi, ki izvejo za te težave. Ker so v tem položaju, imajo edinstveno priložnost, da obvestijo ustrezne osebe, ki lahko sprejmejo ukrepe za rešitev težav.

Sprejetje Zakona o zaščiti prijaviteljev

Po tem zakonu je prijavitelj ali žvižgač posameznik z visoko stopnjo integritete, ki v organizaciji razkriva kršitve, kot so nepoštene, neetične, diskriminatorne ali nezakonite prakse. Ključno je, da so prijavitelji zaščiteni in ohranijo anonimnost, saj lahko razkritje teh informacij predstavlja velik osebni in profesionalni rizik. Novi zakon prinaša pomembne spremembe na področju zaščite prijaviteljev, da bi povečal število prijav kršitev in izboljšal etični standard v organizacijah.